Kam vodijo sledi afere Bulmastif?

Ko so leta 2006 štirje bulmastifi izvedli krvoločen napad na Stanislava Megliča, skoraj nihče ni verjel, da bo skoraj štiri leta kasneje pod zobmi istih zveri končal njihov lastnik. Pardon, oskrbnik, kajti tedanja lastnica Zora Roter zadnjega tragičnega dogodka ni dočakala. Le da so bile tokrat zveri samo tri. Vendar število niti ni pomembno – pomembno je, da je bil napad na Megliča tedaj le »neprijeten dogodek«, kajti Meglič je bil pač »nihče«. Če pa bi pod pasjimi zobmi končal kdo iz kluba elitnežev, takrat pa bi bil jok in stok. Mladi Tržičan do danes ni prejel niti opravičila, kaj šele odškodnine za prestano trpljenje. Psi, ki bi morali biti takrat po vseh pravilih usmrčeni, pa so našli pot nazaj do svojega oskrbnika. In so se na koncu obrnili proti njemu samemu.
Star pregovor pravi, da ima vsak zakaj svoj zato. Strokovnjaki in rejci psov pasme bulmastif vedo povedati, da ne gre za agresivno pasmo. Če seveda ne delamo napak pri vzgoji. Zato pa je toliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da so takoj po napadu na pokojnega S. B. v bližini našli umeten penis s kondomom. Le redki mediji pa so si upali ob tem zapisati, da je bil pokojni S. B. pravzaprav ženska, ki je spremenil(a) spol (čeprav je ženski nemogoče postati pravi moški, to pač vemo vsi, ki se kolikor toliko spoznamo na človeško telo). Če sem prištejemo še podrobnosti, da je bil S. B. potem, ko je bil najden, brez obleke (ki je psi niso popolnoma strgali z njega) in ko je v javnosti mednarodni kinološki sodnik Franc Šterman povedal, da so bili psi spolno zlorabljeni, je bilo ugibanj o vzrokih agresivnega obnašanja omenjenih bulmastifov v hipu konec. Sedaj je ostalo glavno vprašanje: ali je že kdo preverjal, kaj se je v resnici dogajalo s psi, ki so bili nevarni za okolico in so že večkrat napadli ljudi? In kje so dokazi? In kdo je omogočil, da psov niso usmrtili, ampak jih vrnili S. B.?
Ravno to vprašanje pa kaže na to, da ima afera, katere povod je bil smrt S. B. Namreč, napad in okoliščine so namreč sprožile pravo paniko med tistimi, ki so s pokojnikom, sicer znanim zdravnikom, prijateljevali, seveda vse do najvišjih političnih vrhov. In dejstvo je, da veliko odgovornost za vrnitev psov nosi tudi sedanji minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, ki je isto funkcijo sicer opravljal že v Ropovi vladi, doslej pa ni bil v središču pozornosti. Je pa res, da Pogačnik verjetno ni edini krivec za vse to, večjo odgovornost za to pa nosijo nekateri drugi akterji. Na primer predsednica LDS ter notranja ministrica Katarina Kresal, ki ji je Bernarda Jeklin (še vedno članica Zaresa?) nedavno napisala precej osladen slavospev v eni od rumenih revij iz sklopa podjetja Delo Revije (to isto podjetje je Kresalovi tudi podelilo naziv Slovenka leta in Obraz leta). Znana je naveza Katarina Kresal-Miro Senica, slednji je tudi znan in zelo vpliven odvetnik, ki je bil povezan tudi s pokojnim S. B. Mar ni pomenljivo, da se je par Kresal-Senica potem, ko se je afera Bulmastif razvnela, nenadoma umaknil na dopust, medtem ko je poslanska skupina, ki jo vodi tržiški župan in veterinar (!) Borut Sajovic, vzela v bran kmetijskega ministra? Seveda ga je vzel v bran tudi Borut Pahor, ki se je bil doslej pripravljen odpovedati zgolj Karlu Erjavcu, ne pa tudi nekaterim drugim grešnikom iz sedanje vladne ekipe.
Toda političnih zvez s tem še zdaleč ni konec. Kot piše Požareport, je predsednik slovenske kinološke zveze Blaž Kavčič, sicer aktualen predsednik državnega sveta ter vidni član LDS, tudi nekdanji poslanec te stranke. V eni od komisij, ki je napisala pristransko poročilo v prid Baričeviču, pa je bil član tudi Rajko Rotner, ki je po podatkih Požareporta stric Katarine Kresal, v komisijo pa ga je menda predlagal prav odvetnik Senica. In to seveda ni prva afera, v katero so vpleteni sorodniki K. K. Vsekakor pa je zanimivo, kam vse vodijo prstni odtisi nekaterih politikov in kakšen vpliv ima dejansko t. i. globoka država (po Dimitriju Ruplu). In videti je, da bo afera Bulmastif morda dokončno streznila slovensko javnost glede medijskega lakiranja ljudi iz visokega sloja. Maske očitno padajo že pred pustovanjem. Če bi afera Bulmastif pripeljala celo do kakšne mehke revolucije, to ne bi bilo več presenečenje. Kajti ljudi ni mogoče ves čas vleči za nos in jih prepričevati, da je vse, kar se dogaja, nekaj povsem normalnega. Po nakopičenih problemih se vedno pojavi afera, ki izbije sodu dno. Le kaj na to poreče naš premier?